Terapevtski model

Terapije se izvajajo po modelu Relacijska družinska terapija. Razvil jo je dr. Christian Gostečnik in vključuje znanstvena dognanja o delovanju človeške psihe in njeni organski podlagi. Predpostavlja, da je kompleksnost posameznikove sedanjosti moč razumeti le v odsevu preteklosti, v otroštvu. Tam so vsajene kali odrasle psihične strukture samozavesti, občutka vrednosti, sprejetosti, pripadnosti, ljubljenosti, želenosti. Posledice najzgodnejših deficitov in boleče čustvene preteklosti se odražajo na telesu, ki si vse zapomni in govori več kot razum. Govori izključno resnico preko senzoričnih vzgibov, bolečine in najrazličnejših psihosomatskih bolezni človeka, katere so v opomin posamezniku, da je treba v življenju nekaj spremeniti. V terapiji je telo glavni vir informacij, ki služijo predelavi travmatskih spominov.

Relacijska družinska terapija raziskuje in vključuje predelavo težkih in bolečih izkušenj. Terapevt poskuša prodreti v globlje nivoje bolečine, nudi oporo, usmerja in posamezniku pomaga sprejeti odgovornost za svoje življenje. Človeka obravnava celostno ter skuša razumeti čutenja, bolečine in strahove, ki izvirajo iz preteklih generacij ter globoko zaznamujejo sedanjost človeka, para ali družine. Med terapevtom in klientom se ustvari odnos spoštovanja, sočutja in razumevanja, ki postane nov vzorec navezanosti.

Terapevtsko srečanje poteka enkrat tedensko in traja petdeset minut.

Terapevtski proces obsega dvanajst srečanj ter se po potrebi lahko ponovi.

Terapija se izvaja po principu terapevtskega dela ter v skladu z etičnim kodeksom zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in etičnim kodeksom za področje socialnega varstva.

Terapevtki

Mateja FARIČ SVOLJŠAK

Profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike je po končanem dodiplomskem študiju na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno končala program Izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije. Po opravljenem izpopolnjevanju je opravljala enoletno stažiranje na Frančiškanskem družinskem inštitutu v Ljubljani pod supervizijo dr. Christiana Gostečnika in sodelavcev. Je doktorska študentka zakonske in družinske terapije.

Kot študentka je bila aktivna prostovoljka, kjer je razvila potrpežljivost, moč in voljo pomagati ljudem v stiski. Prav to jo je vodilo na enoletni prostovoljni program v Turčijo, kjer je pomagala in učila na turški šoli otroke z motnjami v duševnem razvoju.

Pri svojem strokovnem delu je pridobila veliko izkušenj na področju dela z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi starši, kar je tema tudi doktorske disertacije. Opravljala je dodatno strokovno pomoč na osnovni šoli kot mobilna specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter svetovalno delo z otroki in njihovimi starši. Prav tako je delala kot specialna in rehabilitacijska pedagoginja na osnovni šoli s prilagojenim programom, kjer je poučevala in opravljala naloge razrednika. Pri strokovnem delu se je srečala z različnimi družinami otrok s posebnimi potrebami. Ob tem je pridobila konkretno izkušnjo težav, s katerimi se srečujejo starši otrok s posebnimi potrebami in se soočila s problematiko starševstva in zakonskih odnosov v družinah z otrokom s posebnimi potrebami.

Pridobila je izkušnje pri delu s področja razvez in ločitev, bolečino ob soočanju smrti bližje osebe ter tesnobo, stresom in najrazličnejšimi stiskami.

Je poročena mati in si pridobiva osebno izkušnjo starševstva.

Izvaja enkratne pogovore, individualne terapije, zakonske/partnerske terapije in družinske terapije.

Darja GEBERT, mag.

Diplomirala je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Strokovno pot je nadaljevala na magistrskem programu Zakonske in družinske študije, nato pa uspešno zaključila program izpopolnjevanja iz Zakonske in družinske terapije. Terapevtske izkušnje je pridobivala kot terapevtka – stažistka na Frančiškanskem družinskem inštitutu pod vodstvom dr. Christiana Gostečnika in sodelavcev.

Vloga mame in partnerice ji omogoča razumevanje medosebnih odnosov in izzivov starševstva. Pri delu jo vodi sočutje, v pomoč so ji izkušnje iz različnih področij. Več let je bila aktivna športnica, kot članica reprezentance je tekmovala v atletiki, duatlonu in gorskih tekih. Zdaj rekreativna športnica se pri svojem terapevtskem delu ukvarja tudi s športniki, ki so iz različnih razlogov končali aktivno športno pot ali v fazi aktivnega ukvarjanja doživljajo najrazličnejše stiske.

Pri svojem strokovnem delu se ukvarja tudi z nasiljem (verbalno, psihično in fizično), različnimi oblikami zasvojenosti (alkohol, droge, odnosi, hrana…) in mobbingom, katerega je opisala in raziskovala v svoji magistrski nalogi. Izkušnje na omenjenih področjih je pridobivala v času študija in skozi dolgoletno delo v policiji.

Opravlja enkratne pogovore, individualne, partnerske in družinske terapije.

Terapije

Individualna terapija

Človek je bitje odnosov, pa vendar se pogosto zgodi, da v odnosih ne zdrži. Hiter tempo današnjega časa, vedno večji pritisk doma, v šoli, službi ali pa lastna pričakovanja v človeku prebudijo različna čutenja, ki jih sam ne zmore predelati. Ko je človek v veliki stiski, čuti brezup, strah, žalost in pogosto brez ustrezne podpore in vodenja ne zmore predelati težkih čutenj. V individualni terapiji sodelujeta terapevt in klient, zaradi česar se razvije varen odnos med njima. Ta omogoči, da se v varnem okolju prebudijo najrazličnejša čustva, kjer jih klient pod vodstvom izkušenega terapevta prepozna, jih ubesedi in predela.

Cikel individualnih terapij obsega 12 srečanj po 50 minut. Terapija se izvaja enkrat tedensko, predvidoma v istem terminu. Po potrebi se cikel ponovi.

Zakonska/partnerska terapija

V času zaljubljenosti je svet popoln, on/ona je popoln/a, vse je polno optimizma in veselja. Kar naenkrat pa ni več prave povezanosti, ni več bližine, intimnosti. Pogovor je vedno krajši, vedno bolj oster. Zakonska/partnerska vez naenkrat prebudi jezo ali ljubosumje, žalost in prezir. Zakonca/partnerja se lahko ujameta v krog prepirov, nasilja ali tišine, ki boli in razžira duševne rane. Ko se partnerja soočita, da se med njima razvijajo stvari, ki jih sama ne zmoreta predelati in preseči, sta pripravljena prevzeti vsak svoj del bremena in začeti znova.

Cikel zakonske/partnerske terapije obsega 12 srečanj po 50 minut. Terapija se izvaja enkrat tedensko, predvidoma v istem terminu. Po potrebi se cikel ponovi.

Družinska terapija

Družinska terapija je psihoterapevtska pomoč družini, ki se srečuje z najrazličnejšimi stiskami. Ko pride do neučinkovite komunikacije med starši in otroki, nemoč pri vzgoji ali pa raznovrstne stiske otrok, lahko terapevt zakonske in družinske terapije spodbudi stik med starši in otroki. Najpogostejše težave s katerimi otrok ali mladostnik 'kliče' po stiku so: učne težave, različne motnje hranjenja, močenje postelje, alkohol, droge, zapiranje vase, agresivnost, apatičnost, samo-poškodovanje, grožnja s samomorom, pobegi od doma, zgodnja spolnost...

Stiska, ki jo ob tovrstnih težavah čuti celotna družina, je velika, otrok pa s svojim vedenjem kaže na nezadovoljene potrebe po varnosti, ljubezni, sočutju, ponosu, pripadnosti... Če mu starša želita priti naproti in ga umiriti je nujno, da se srečata z lastnim otroštvom, najzgodnejšimi odnosi, kjer sta začela kaliti semena vseh nadaljnjih odnosov. Ko se srečata z lastnim otrokom, ozavestita svoja hrepenenja in s tem povezano stisko, ki se v družini kot dediščina predhodnih generacij vseskozi ponavlja, lahko začutita stisko lastnega otroka. Tu se začne pot, ki družinski sistem lahko sprosti in omogoči red, bližino in sodelovanje vseh družinskih članov.

Družinska terapija poteka v dvanajstih srečanjih, enkrat tedensko, petdeset minut. Po potrebi se terapevtski proces lahko ponovi.

Skupinska terapija

Skupinska psihoterapija poteka v skupini do 12 ljudi. Vodi in usmerja jo terapevt, ki skrbi, da se posameznik znotraj nje čuti varnega, sprejetega in zaščitenega, da lahko spregovori o stiskah, strahovih in težavah, s katerimi se spopada. Ob prisotnosti ostalih udeležencev s podobnimi izkušnjami se lahko osvobodi občutka, da je v svoji stiski sam. Dobi čustveno oporo, pomoč in spodbudo na poti k spremembam ter občutek pripadnosti, kar je za nekoga, ki zaradi težav izgubil socialno mrežo, še kako dragoceno. V varnem okolju lahko prepoznava in preoblikuje vzorce svojega vedenja, mišljenja in čustvovanja, kar mu omogoča kvalitetnejše in polnejše življenje.

Svetovanje

Svetovanje je enkratno srečanje namenjeno posamezniku, ki se je znašel v težki, nerešljivi ali tesnobni situaciji. Poteka v varnem in zaupljivem odnosu med terapevtom in klientom, ki le-temu omogoča da ubesedi svoje strahove, bolečine in čutenja. Terapevt bo na podlagi klientovih besed in čutenj predlagal ustrezno pomoč.

Svetovanje je enkratno srečanje in traja 50 minut.

Družinska terapija z otrokom s posebnimi potrebami

Rojstvo otroka s posebnimi potrebami je sprememba, kateri se mora prilagoditi vsa družina. Ugotovitev, da ima otrok posebne potrebe prebudi v vseh članih družine pravi vihar čustev, razočaranje, žalost, strah, jezo. Rojstvo otroka s posebnimi potrebami lahko vpliva na kvaliteto zakonskega odnosa, komunikacijo med partnerjema ter povečan stresni indeks pri starših.

Na terapiji se razvije varen in zaupljiv odnos med terapevtom in klientom, zaradi česar terapevt lahko pomaga krepiti samospoštovanje in zaupanje v partnerja, izboljšanje sposobnosti izražanja čustev, komunikacijo, spoprijemanja s konflikti ter s tem spodbuja razvoj pozitivnih potencialov vseh članov družine.

Cikel družinskih terapij z otrokom s posebnimi potrebami obsega 12 srečanj po 50 minut. Terapija se izvaja enkrat tedensko, predvidoma v istem terminu. Po potrebi se cikel ponovi.

Terapija z otrokom/mladostnikom

V času odraščanja otroka se pojavljajo različna odklonilna vedenja, ki so popolnoma zdrava in potrebna za normalen otrokov razvoj. Kadar pa se zgodi pomembna sprememba v otrokovem življenju, kot je razveza staršev, rojstvo brata/sestre, zloraba, smrt bližnje osebe, le-ta lahko vpliva na vedenje, čustvovanje in razvoj. Pojavi se neprimerno vedenje, konflikti z vrstniki, zapiranje vase, nočne more in nespečnost. V terapiji z otrokom/mladostnikom se omogoči, da se v varnem okolju najrazličnejša čustva prebudijo in predelajo, kar izboljša otrokovo funkcioniranje in samopodobo.

Cikel terapij z otrokom/mladostnikom obsega 12 srečanj po 50 minut. Terapija se izvaja enkrat tedensko, predvidoma v istem terminu. Po potrebi se cikel ponovi.

Kontakt

Odprti:

Od ponedeljeka do petka: od 8.00 do 20.00

Naslov

Zgornje Pirniče 11d, 1215 Medvode.

Telefon Mateja:

040 886 402

Telefon Darja

031 645 105

Elektronska pošta:

zavod.cdt@gmail.com

Cenik

Enkratno svetovanje

Enkratno svetovanje traja 50 minut in stane 55 €.

Individualna terapija

Individualna terapija je namenjena posamezniku. Srečanje traja 50 minut. Prvo srečanje stane 55 €, vsa nadaljna srečanja 40 €. Ciklus terapij zajema 12 srečanj.

Zakonska/partnerska terapija

Zakonska/partnerska terapija je namenjena parom. Srečanje traja 50 minut. Prvo srečanje stane 55 €, vsa nadaljna srečanja 40 €. Ciklus terapij zajema 12 srečanj.

Družinska terapija

Družinska terapija je namenjena družini. Srečanje traja 50 minut. Prvo srečanje stane 55 €, vsa nadaljna srečanja 40 €. Ciklus terapij zajema 12 srečanj.

Skupinska terapija

Skupinska terapija je namenjena skupinam. Srečanje traja 90 minut in stane 10 € na osebo.

Terapija z družino z otrokom s posebnimi potrebami

Terapija je namenjena družini s posebnimi potrebami. Srečanje traja 50 minut. Prvo srečanje stane 55 €, vsa nadaljna srečanja 40 €. Ciklus terapij zajema 12 srečanj.

Terapija z otrokom/mladostnikom

Terapija je namenjena otroku/mladostniku. Srečanje traja 50 minut. Prvo srečanje stane 55 €, vsa nadaljna srečanja 40 €. Ciklus terapij zajema 12 srečanj.

Novice

11. 10. 2019, TERAPEVTSKA SKUPINA ZA STARŠE

STARŠEVSTVO KOT IZZIV

Rojstvo otroka prinese v družino spremembe in zahteva nenehno prilagajanje, sodelovanje, usklajevanje. V različnih obdobjih otrokovega odraščanja zahteva starševstvo poleg skrbi za otroka tudi skrb zase in za odnos, ki ni samoumeven. Znani so nam občutki osamljenosti, nerazumljenosti, izčrpanosti, nevrednosti, nemoči..., ki nas odtujujejo od nas samih in od partnerja. Ko hodimo drug ob drugem, ustvarimo varen prostor za otroka/e, v kolikor pa starševski izzivi partnerja odtujijo v taki meri, da ostajata vsak na svojem bregu resnice, pa otroci vmes hlastajo po varnosti na način, ki se odraža bodisi z neprimernim vedenjem, regresijo v razvoju, socialno izoliranostjo...

Namen skupine za starše je spregovoriti o vsakdanjih nalogah družine, izzivih ki jih prinašajo različna razvojna obdobja in nemoči s katero se kot starši pogosto soočamo, ko ne najdemo rešitev za najrazličnejše stiske otroka. Da bi se znali povezati v partnerskem odnosu, do take mere, da bi iz njega črpali moč in motivacijo za preraščanje lastnih meja, v izzivih vzgoje.

Skupina je namenjena staršem, ki se sprašujejo kako biti dober starš in iščejo notranje vire moči in načine, da s pravimi vzgojnimi metodami pripeljejo otroka do samostojnosti.

Skupino vodita zakonski in družinski terapevtki Darja Gebert, mag in Mateja Farič Svoljšak.

Srečanja bodo potekala ob petkih, dvakrat mesečno, v trajanju 90 minut, z začetkom v decembru 2019, v prostorih OŠ Pirniče, med 18.00 in 19.30.

Prispevek za srečanje je 10 EUR/oseba; 15 EUR/par.

Na skupino se lahko prijavite prek elektronskega naslova zavod.cdt@gmail.com ali na telefon 031 645 105; 040 886 - 402.


3. 9. 2019, REVIJA SOTOČJE

Intervju s psihoterapevtkama Darjo in Matejo: Iz policije in šolstva v psihoterapijo

Celotni intervju lahko preberete tukaj.


9. 5. 2019, ZDRAVSTVENI DOM MEDVODE

KOMUNIKACIJA IN ODNOS S PACIENTI

Zdravstveni delavci opravljajo težak in odgovoren poklic, ki zahteva strokovno usposobljenega posameznika, sposobnega sočutja in veščega komunikacije, kar pa je nemogoče, če ni poskrbljeno tudi za lastne potrebe. Delati z ljudmi je delati s seboj. Zadovoljni zaposleni na temelju lastnih zadovoljenih potreb, ustvarja okolje, v katerem se pacient počuti spoštovanega, sprejetega, varnega in slišanega. Komunikacija je torej ključni dejavnik obojestranskega zadovoljstva, ki pa se ne začne z obravnavo oz. "ko sestra vzame kartico", pač pa že prej, z neverbalno komunikacijo, ko se zdravstveno osebje sprehodi skozi čakalnico in z govorico telesa ustvari prvi vtis, ki lahko v veliki meri vpliva na nadaljnjo obravnavo in istočasno lahko zbudi najslabše v pacientih, da ti postanejo težki pacienti. To so ljudje, ki pogosto tarnajo, izkoriščajo druge, se hitro razburijo, obsojajo, morajo imeti vedno prav, ne upoštevajo drugega mnenja, so negativno nastrojeni ali pa se vse vedno vrti le okoli njih.

Pomembno se je zavedati, da »težki« ljudje, katerim bi se najraje izognili, pa ni mogooče, razkrijejo tudi naše pomanjkljivosti. Če se ves čas zapletamo z eno in isto osebo ali pa se nam v življenju ves čas pojavljajo enaki »težaki«, se je potrebno poglobiti vase in vprašati, kaj to govori o nas. Samo ljudje smo. In tudi, ko si zdravstveno osebje nadane plašč strokovnosti, ostaja spodaj isti in enak človek. Če se v odnosu s težkim pacientom počutijo nemočne, razvrednotene, pomeni, da jim telo sporoča, da se nekaj bolečega spominja. Če odkrijemo naše lastnosti in vzrok frustracije ter ob pomoči telesnih senzacij predelamo lastne stiske, potem bo tudi komunikacija s težaki postala lažja in avtomatski odziv ne bo več boj ali beg, oboje vprašljivo z vidika strokovnosti. Sposobnost empatije ne pomeni opravičevanja nesprejemljivega vedenja, pač pa objektivni pogled na situacijo, kar zaščiti lastno integriteto.

Zdravstveno osebje drži v rokah usodo marsikaterega človeka, usodo življenja in smrti, kar da poklicu še posebno težo in dodatno odgovornost. Skrb za zaposlene s strani organizacije in vsakega posameznika, je ključ do kvalitetne in strokovne obravnave, zadovoljnih zaposlenih kot tudi njihovih pacientov.